Razširjena resničnost nad eksponatom, ki deluje brez namestitve aplikacije.
Avtor: Klemen Furlan ·
EU sredstva za AR brez aplikacije lahko muzeju pomagajo pokriti razvoj rešitve, pri kateri obiskovalec 3D vsebino nad eksponatom odpre prek spletnega brskalnika ali QR kode, brez nameščanja. Kaj je upravičen strošek, določa posamezen razpis, zato je pred prijavo smiselno preveriti pogoje in uskladiti obseg projekta.
Evropska unija v okviru programov za digitalizacijo kulturne dediščine in razvoj turizma lahko sofinancira projekte, ki uporabljajo razširjeno resničnost (AR) brez obvezne namestitve mobilne aplikacije. Namen takih razpisov je zmanjšati ovire za obiskovalce in hkrati omogočiti sodobno, interaktivno predstavitev zbirke. Naša rešitev AR okno se sproži prek spletne povezave ali QR kode, brez nalaganja in registracije. Ker aplikacije ni, vzdrževanje običajno poteka na enem mestu, na vašem strežniku, kar lahko poenostavi upravljanje manjših muzejev in občinskih zbirk.
Pri iskanju razpisa bodite pozorni na pozive, ki podpirajo digitalizacijo dediščine, pametne rešitve za turizem in dostopnost zbirk. Pomagamo vam pri vsebinski zasnovi in pripravi popisa del, da so postavke jasne in razumljive ocenjevalcem. AR brez aplikacije je pogosto lažje utemeljiti kot klasično aplikacijo, saj ne zahteva objav v trgovinah z aplikacijami in prilagajanja vsakemu novemu modelu telefona.
Proces se začne z ogledom vaših prostorov in izbiro eksponatov, ki jih želite obogatiti z AR vsebino. Pri tem ni pomembno le tehnično zajemanje, temveč tudi zgodba, ki jo želite povedati. Za vsako digitalno vsebino posebej pripravimo 3D model ali animacijo, nato pa jo povežemo z eksponatom prek QR kode, prepoznave slike ali lokacije. Na koncu sledi testiranje na terenu.
Projekt običajno poteka v naslednjih korakih:
Ker ne gre za aplikacijo, odpadeta skrb za združljivost z operacijskimi sistemi in odobritve v trgovinah z aplikacijami. Vsebina je dostopna, ko je naložena na strežnik. Čas do odprtja je odvisen od obsega, zahtevnosti vsebin in hitrosti potrjevanja na vaši strani, zato terminski načrt vedno uskladimo skupaj.
Uspešen projekt se začne z dobro pripravo na strani muzeja ali občine. Večino dela opravimo mi, nekaj stvari pa lahko bistveno pospeši samo naročnik.
Najprej določite osebo, ki je za projekt odgovorna in ima pooblastila za odločanje. Ko se potrditve vsebin in lokacij zadržujejo med več osebami, se projekt lahko zavleče. Nato pripravite seznam eksponatov, ki jih razmišljate vključiti, skupaj z dovoljenji za fotografiranje in snemanje, če so potrebna. Če so predmeti izposojeni ali zaščiteni, to povejte takoj na začetku.
Pripravite tudi obstoječe gradivo: strokovna besedila, kataložne opise, fotografije, arhivske posnetke in morebitne vodnike. Iz tega gradiva lahko oblikujemo AR vsebino, kustos pa jo pred objavo strokovno potrdi. Preverite še dostop do brezžičnega omrežja v prostoru, saj obiskovalci vsebino naložijo prek povezave. Če omrežje ni zanesljivo, to rešimo že v načrtu.
Nazadnje se pogovorite o jezikih in dostopnosti. Odločitev, v katerih jezikih bo vsebina na voljo in ali bodo vključeni zvočni opisi ter podnapisi, vpliva na obseg dela in na pogoje razpisa. Pravočasna odločitev prepreči poznejše dopolnjevanje prijave.
Obseg AR projekta ni nujno enak za vsak muzej. Za začetek je pogosto smiselno izbrati manjše število eksponatov, ki jih obiskovalci radi opazujejo ali ki jih je brez dodatne razlage težko razumeti. Ko je platforma vzpostavljena, jo lahko postopoma razširite, če razpis to dovoljuje.
Pri odločanju razmislite o treh vprašanjih. Prvo: kaj želite z vsebino doseči, na primer razložiti postopek, prikazati nekdanji videz predmeta ali povezati zbirko z zgodbo. Drugo: koliko vsebine lahko obiskovalec sprejme med stojem pred eksponatom. Tretje: kakšen proračun in kakšne pogoje določa razpis. Cilj je, da so vsebine premišljeno izbrane in dobro vzdrževane, ne da jih je čim več.
AR okno je lahko osnova tudi za druge digitalne vsebine. Pri razpisih se pogosto pojavi vprašanje, ali so upravičeni še EU sredstva za chatbot za muzej, kjer obiskovalec postavlja vprašanja o zbirki, ali EU sredstva za digitalni vodnik pogovor, ki obiskovalca vodi skozi razstavo v obliki dialoga. Podobno velja za EU sredstva za video za razstavo, s katerim lahko predstavite ozadje predmetov, in za EU sredstva za kviz za obiskovalce, ki je lahko primeren za šolske skupine in družine. Zanimiva je tudi zamisel o EU sredstvih za pogovor z zgodovinsko osebo, pri katerem obiskovalec vprašanja zastavlja liku iz preteklosti. Ali je posamezna vsebina upravičen strošek, je odvisno od razpisa, zato obseg vedno uskladimo z razpisnimi pogoji.
Če ste v dvomih, začnite s skromnejšim obsegom in ga jasno opišite v prijavi. Dobro utemeljen manjši projekt je običajno lažje izvesti kot obsežen, ki ga ni mogoče vzdrževati.
AR brez aplikacije ni nekaj, kar nastavite enkrat in pozabite. Brskalniki se posodabljajo, nastajajo novi telefoni, razstave se spreminjajo in QR kode se lahko obrabijo ali poškodujejo. Zato vzdrževanje načrtujte že v prijavi.
Vzdrževanje običajno zajema redno preverjanje delovanja na različnih napravah, zamenjavo poškodovanih oznak, posodobitev vsebine ob spremembi razstave in preverjanje, ali spletna povezava še deluje. Dobro je določiti, kdo v muzeju opravi hiter pregled in kdo je kontakt za izvajalca. Pri razpisih je treba preveriti tudi, ali je upravičeno vzdrževanje po zaključku projekta ali le razvoj.
Prednost spletne rešitve je, da lahko vsebino popravite brez ponovne objave aplikacije. Če kustos odkrije novo dejstvo, se model ali besedilo lahko posodobi na strežniku. Pomembno je, da imate o spremembah evidenco in da posodobitve potrdi odgovorna oseba.
Poskrbite še za varnostne kopije vsebin, za dostop do strežnika in za jasno dokumentacijo, kako je rešitev zgrajena. Tako je mogoče projekt prevzeti ali nadgraditi tudi čez čas. Za dodatna vprašanja nas lahko kontaktirate na klemen@hopguides.art.
Sredstva za digitalizacijo so lahko na voljo na različnih ravneh, od občinskih in regionalnih razpisov do nacionalnih in evropskih programov. Pri prijavi je ključna tehnična dokumentacija, ki jo pripravimo skupaj z vami.
Na višino stroškov vpliva:
Znesek je torej odvisen od obsega in zahtevnosti, zato ga določimo šele po uvodnem pogovoru. Ker ne gre za aplikacijo, lahko odpadejo nekateri stroški, na primer objava v trgovinah z aplikacijami, vendar to ni zagotovilo za nižji proračun. Natančen popis pripravimo skupaj z vami, da je skladen z razpisnimi pogoji.
Pri delu z muzeji in občinami se pogosto pojavljajo ista vprašanja. Odgovore na ključna vprašanja smo zbrali spodaj, s poudarkom na tem, kako lahko AR brez aplikacije poenostavi postopke.
Kako dolgo velja finančna odločitev?
Odvisno od razpisa. Pomagamo vam pri terminskem načrtu, da ne zamudite rokov.
Ali je potrebna posebna oprema?
Ne nujno. Običajno zadostuje pametni telefon ali tablica obiskovalca. Muzej mora praviloma zagotoviti brezžično omrežje, če ga obiskovalci uporabljajo.
Kaj če se izplačilo EU sredstev zamakne?
To je odvisno od razpisa in dogovora z izvajalcem. O morebitnem zamiku in načinu plačevanja se dogovorimo vnaprej in ga zapišemo v pogodbo.
Ali AR vsebina deluje tudi v slabih svetlobnih pogojih?
Prilagajamo jo notranjim razmeram, vendar zelo šibka ali zelo močna svetloba lahko vpliva na delovanje. Zato razmere preizkusimo na lokaciji.
Kako spremljamo uspešnost AR projekta?
Lahko uporabimo analitiko obiska spletnih strani, kratke ankete in opazovanje obiskovalcev. Poročila o porabi sredstev pogosto zahtevajo tovrstne podatke, vendar so rezultati odvisni od vsake zbirke.
Vsak ravnatelj muzeja ali občinski uradnik, ki se loti projekta z evropskimi sredstvi za razširjeno resničnost brez aplikacije, ve, da so sredstva šele prvi korak. Pravi izziv se začne, ko načrt preide v izvedbo. Spodaj so zapleti, ki se v takih projektih lahko pojavijo, skupaj s predlogi, kako jih zmanjšati.
Prvi zaplet je pomanjkljivo poznavanje tehničnih zahtev. Mnogi domnevajo, da je AR brez aplikacije enak mobilni aplikaciji. V resnici temelji na spletnih brskalnikih in QR kodah, ki jih obiskovalci preberejo s telefonom. Vsebina mora biti optimizirana za različne brskalnike in velikosti zaslona. Če tega ne upoštevate v fazi načrtovanja, nekateri obiskovalci s starejšimi napravami vsebine morda ne bodo mogli odpreti. Pred začetkom zato zahtevajte testno okolje in preizkusite delovanje na več različnih napravah, tudi starejših.
Drugi zaplet je podcenjevanje priprave fizičnega prostora. QR kode ali oznake je treba namestiti na primerna mesta. Če nimate načrta, kam jih postaviti, kako jih osvetliti in kako preprečiti, da jih zakrijejo obiskovalci ali predmeti, bo uporaba otežena. Težave povzročajo tudi oznake, nameščene previsoko ali prenizko, ter oznake v bližini bleščeče svetlobe. Zato že v fazi načrtovanja vključite kustosa in tehnika, ki preverita višino, svetlobo in kot gledanja. Oznake preizkusite v različnih delih dneva, ko se svetloba spreminja.
Tretji zaplet je vsebina, ki ne ustreza ciljni publiki. Preveč besedila ali preveč zapletenih informacij obiskovalec težko prebere v stoječem položaju. Druga skrajnost je vsebina, ki je preveč površna. Rešitev je v jasnem namenu vsake točke: da pojasni, razširi ali dopolni fizično razstavo. Premislite tudi o zvoku, saj obiskovalci pogosto nimajo slušalk, zato mora biti zvok izklopljiv in razumljiv tudi s podnapisi.
Četrti zaplet je pomanjkanje testiranja v živo. Če AR preizkušate le v pisarni, se lahko na otvoritvi izkaže, da muzejski prostori motijo signal ali da so oznake preveč oddaljene. Pred otvoritvijo organizirajte zaprt preizkus z obiskovalci, ki niso povezani s projektom. Opazujte, kje se ustavijo, kje se zmedejo in kje odnehajo. Ti podatki so zelo uporabni in jih ne more nadomestiti nobena analiza vnaprej.
Peti zaplet je zanemarjeno vzdrževanje. Brskalniki se posodabljajo, oznake se lahko poškodujejo, razstave se spreminjajo. Zato že v prijavi predvidite sredstva za redno vzdrževanje in določite, kdo opravlja preglede. Če vzdrževanja ni, lahko rešitev sčasoma deluje slabše in obiskovalci so lahko razočarani.
Šesti zaplet je slaba komunikacija med izvajalcem in muzejskim osebjem. Izvajalec lahko predlaga rešitve, ki so tehnično dobre, a neprimerne za muzejsko okolje, na primer oznake na mestih, kjer potekajo vodeni ogledi, ali vsebino, ki se prepočasi nalaga. Zato naj izvajalec obišče muzej in spozna njegovo dinamiko, v muzeju pa naj bo ena oseba, ki usklajuje delo in ima pooblastila za odločanje. Počasno odločanje lahko projekt občutno podaljša.
Sedmi zaplet so obiskovalci, ki se pri uporabi pametnih telefonov počutijo negotovo. Starejši obiskovalci ali tisti, ki telefona ne uporabljajo pogosto, morda ne vedo, kako odpreti povezavo iz QR kode. Ob vsaki oznaki zato postavite kratka in jasna navodila, po možnosti z ilustracijami, ter predvidite informacijsko točko, kjer obiskovalec dobi pomoč. Za šolske skupine ali starejše obiskovalce razmislite o možnosti, da vsebino prikažete tudi na tablici, ki jo muzej posodi.
Osmi zaplet je podcenjevanje prevzema. Ko je projekt tehnično končan, sledi prevzem, ki ni le formalnost. Vnaprej pripravite kontrolni seznam in ga z izvajalcem preverite korak za korakom: delovanje v različnih brskalnikih, hitrost nalaganja, točnost oznak, berljivost besedila, delovanje zvoka in možnost njegovega izklopa ter preizkus na napravah z operacijskima sistemoma Android in iOS. Če kateri od elementov ne deluje, prevzema ne potrdite, dokler ni popravljeno.
Vsak od teh zapletov je rešljiv, če nanje pomislite dovolj zgodaj. Že v fazi prijave na razpis v projektni načrt vključite čas za testiranje, usposabljanje osebja in pripravo navodil za obiskovalce. Tako boste lažje dokazali, da so bila sredstva porabljena smotrno in odgovorno, kar je pomembno tudi za prihodnje razpise.
To je odvisno od razpisa. Razpisi za digitalizacijo kulturne dediščine (na primer v okviru ESRR ali CLLD) pogosto dovoljujejo razvoj spletnih rešitev, vendar morate upravičene stroške vedno preveriti v razpisni dokumentaciji. Ker ne gre za aplikacijo, je popis del lahko preprostejši.
Rešitev temelji na spletnih tehnologijah, med drugim WebXR, ki jih podpirajo sodobni pametni telefoni z operacijskima sistemoma iOS (Safari) in Android (Chrome). Obiskovalec odpre spletno povezavo ali skenira QR kodo in vidi 3D vsebino prek zaslona. Starejše naprave ali brskalniki lahko delujejo omejeno, zato priporočamo testiranje.
Trajanje je odvisno od obsega, števila točk, zahtevnosti 3D modelov in interakcij ter od hitrosti potrjevanja vsebin na vaši strani. Postopek zajema snemanje, modeliranje, testiranje in usposabljanje osebja. Okviren terminski načrt pripravimo, ko poznamo obseg.
Ne nujno. Ko imate AR platformo vzpostavljeno, je dodajanje novih eksponatov lahko enostavnejše. Ali razpis dovoljuje nadgradnjo obstoječega sistema ali zahteva nov projekt, je odvisno od pogojev posameznega razpisa.
AR okno se lahko vgradi kot spletni vtičnik na želeno stran. Deluje tudi samostojno prek QR kode, zato kompleksne integracije običajno niso potrebne. Podprete lahko več jezikov, njihovo število pa določite glede na potrebe muzeja.
V AR vsebino lahko vključimo zvočne opise in podnapise. Ker ni aplikacije, obiskovalci lahko uporabljajo bralnike zaslona, ki jih že imajo na telefonu. Dostopnost je pogosto eden od pogojev razpisov za dediščino, zato jo načrtujemo že na začetku.
Prijavo oddate na občinski, regionalni ali nacionalni razpis. Mi pripravimo tehnični del dokumentacije in popis del. Način in čas izplačila sta odvisna od pogojev razpisa, zato predlagamo, da likvidnost načrtujete že pred prijavo.
Odvisno od razpisa. Če razpis zajema digitalne vsebine za obiskovalce, so lahko upravičeni tudi pogovorni vodiči, videi in kvizi, a to preverite v razpisnih pogojih. Obseg vsebin lahko uskladimo z vašo prijavo.
Povejte nam, kaj imate, in predlagamo obseg — brez obveznosti.
Napišite nam ali pišite neposredno na klemen@hopguides.art