Delci časa: Mestni muzej Ljubljana razkriva pot predmeta od izkopavanja do vitrine

V Mestnem muzeju Ljubljana so pripravili razstavo Delci časa. Sodobne arheološke raziskave, ki obiskovalcem pokaže, kaj se z najdbo dogaja, preden jo zagledamo v vitrini. Na ogled je do 12. septembra 2027.

Zakulisje arheologije na ogled

V zadnjih 20 letih je bilo na območju Ljubljane in okolice veliko posegov v urbani prostor, ki so jih spremljala arheološka izkopavanja. Razstava na primeru raziskav iz zadnjih dveh desetletij predstavlja njihov potek: od terenskega dela in dokumentiranja prek analiz in konserviranja do predstavitve javnosti.

Martin Horvat, ki je vodil večino arheoloških izkopavanj na območju Ljubljane, pravi, da so v razstavo poskušali vključiti elemente, ki so javnosti navadno neznani. Gre za procese, ki potekajo za zaprtimi vrati različnih laboratorijev in delavnic. Razstava tako predstavi najdišče od priprave na izkopavanja do trenutka, ko predmet postavijo v muzejsko vitrino.

Partnerstvo in podpora mesta

Razstavo sta pripravila arheologa in kustosa v Mestnem muzeju Ljubljana Martin Horvat in Irena Šinkovec. Je plod partnerstva z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in oddelkom za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Sodelovali so tudi številni zunanji strokovnjaki in raziskovalci.

Direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin je poudaril, da arheološka znanost ne obsega zgolj izkopavanja predmetov in dokumentiranja najdišč. V svoje procese vključuje še številne druge znanosti, ki pomagajo razvozlavati arheološko dediščino. Po njegovih besedah je imela Mestna občina Ljubljana veliko razumevanja za delo arheologov in jih je ves čas podpirala, zato so bila izkopavanja izpeljana v tolikšnem obsegu in v zelo kratkem času. Del izkopavanj je javnost lahko spremljala tudi v okviru javnih vodstev na samih najdiščih.

Od drevaka do spitfira

Na razstavi so predmeti iz zelo različnih obdobij:

• fragment drevaka z železnimi objemkami in spojkami iz struge Ljubljanice na Vrhniki s konca 2. stoletja pr. n. št.;
• grobna skrinja z nagrobno napisno ploščo dečka Dagalaifusa iz obdobja med 4. in začetkom 5. stoletja ter talni mozaik iz 4. stoletja; obe najdbi so izkopali med arheološkimi raziskavami na Gosposvetski cesti;
• kamniti krogli iz 15. stoletja z Ljubljanskega gradu, najverjetneje namenjeni streljanju z bombardo, zgodnjo obliko topa;
• kanopa, v kateri je bilo shranjeno srce pokojnika, odkrita v grobnici rodbine Auersperg v stranski kapeli nekdanje frančiškanske cerkve v Ljubljani;
• ostanki letala supermarine spitfire F.IX 73. eskadrilje britanskih Kraljevih letalskih sil (RAF) z oznako MJ116, ki so ga 18. septembra 1944 sestrelili med napadom na vojaško letališče v ljubljanskem Polju. Strmoglavilo je ob Ižanski cesti.

Program za javnost in družine

Razstavo bo spremljal obsežen program javnih in strokovnih vodstev, predavanj, delavnic, pedagoških programov in dogodkov. Po besedah organizatorke in koordinatorice andragoških programov Janje Rebolj so za otroke in družine pripravili posebno sobo. V njej bodo spoznavali arheološke pripomočke, si ogledali videoprispevek o podvodni arheologiji in se preizkusili v sestavljanju mozaika.

Iz muzeja so sporočili, da razstava opozarja tudi na pomen varovanja arheološke dediščine in odgovornost vseh, da jo ohranimo za prihodnje generacije.

Priporočila za slovenske muzeje in destinacije

Ta primer ponuja nekaj zamisli, ki jih lahko prevzamejo tudi drugi:

• Slovenski muzeji bi lahko razstave zasnovali tako, da obiskovalcu pokažejo celotno pot predmeta, ne le končnega eksponata.
• Občine bi lahko pri večjih posegih v prostor že vnaprej razmislile o javnih vodstvih po najdiščih, saj tako javnost spremlja delo, ki bi sicer ostalo nevidno.
• Muzeji bi lahko partnerstva z varstvom kulturne dediščine in univerzitetnimi oddelki obravnavali kot del same zgodbe razstave.
• Destinacije bi lahko posebne prostore za družine, kjer otroci preizkusijo arheološko delo, vključile v svojo ponudbo.

Kako bi lahko vaš muzej ali občina obiskovalcem pokazala delo, ki se običajno odvija za zaprtimi vrati, in kdo bi bili vaši najbolj naravni partnerji pri tem?