Denver Art Museum (DAM) je ob Día de Muertos poskusil nekaj, kar deluje skoraj protislovno: obiskovalcem je ponudil analogno, otipljivo izkušnjo žalovanja in spominjanja. Akcija Momentos de Memoria je celoten muzej spremenila v skupnostno ofrendo (oltar z darovi). Zanimiva je tudi za slovenske muzeje, ki iščejo drugačne oblike sodelovanja z občinstvom.
V spomladanskih in poletnih mesecih 2025 se je pet mehiških in mehiško-ameriških zaposlenih v DAM pogovarjalo o tem, kaj muzej potrebuje ob Día de Muertos. Odločili so se za dvoje. Prvič, za ofrendo za zaposlene, ki jo je zasnoval najet umetnik in v kateri so zaposleni polagali darove v čast umrlim sodelavcem in bližnjim. Organizirala sta jo oddelka Learning & Engagement ter Talent & Culture. Drugič, za obiskovalce niso več pripravljali ofrend pod vodstvom umetnikov. Razloga sta bila omejena zmogljivost osebja in posvet z vodilnimi v latinskoameriških kulturnih centrih in organizacijah, po katerem so presodili, da naj DAM kulturni ekosistem dopolnjuje, ne podvaja. Ker je DAM največji umetnostni muzej v regiji, so se zavedali tudi tveganja, da bi zasenčil skupnostne organizacije.
Iz tega je nastal Momentos de Memoria. Obiskovalci so dobili pisane papirnate lobanje, ki jih je bilo treba položiti ob umetnino, ki jih spominja na osebo ali stvar, ki so jo izgubili. Besedilo vabila je bilo v angleščini in španščini, na postajah po muzeju in na lobanjah samih. Edini digitalni element je bila QR-koda s obrazcem, kjer so obiskovalci lahko neobvezno zapisali, katera dela so izbrali in zakaj.
Akcija je potekala od 27. oktobra do 2. novembra 2025. Pet postaj je bilo razporejenih po treh stavbah muzeja. Obiskovalci so lobanje polagali sami, brez posredovanja osebja mimo začetnega vabila. Avtor navaja, da ni bilo pomembnejšega institucionalnega odpora, bojazni glede polaganja lobanj neposredno na umetnine pa se niso uresničile.
Številke:
Lobanje so se pojavile v skoraj vsaki galeriji. Razporeditev je večinoma sledila poti obiskovalcev, nekoliko več pa jih je bilo v galerijah latinskoameriške umetnosti in umetnosti starodavnih Amerik. Obiskovalci so spontano pisali in risali po lobanjah, čeprav jim niso ponudili ne materiala ne vabila. Ena obiskovalka, ki dela na področju oskrbe otrok s travmo, je lobanje uporabila kot vodnik in se po tujih daritvah usmerjala k delom, povezanim z njenim poklicem.
Avtor Manuel Ferreira, Interpretive Specialist for Latin American Art and Arts of the Ancient Americas v DAM, uspeh pripisuje štirim dejavnikom:
Ferreira poudarja, da morajo pri podobnih programih sodelovati ljudje iz same kulturne skupnosti. Zaključi s tezo, da to »muzeje premakne od avtoritet k platformam«.
DAM namerava akcijo nadaljevati vsako leto, in sicer z ofrendo za zaposlene ob Momentos de Memoria za obiskovalce. V prihodnjih izvedbah bodo pisanje in risanje po lobanjah izrecno povabili in podprli. Lokalnim kulturnim organizacijam, ki bi želele akcijo prilagoditi v svojih ustanovah, bodo nudili podporo.
Te točke so mnenja in predlogi, ne trditve o stanju v Sloveniji.
Kakšne prakse spominjanja in poslavljanja že živijo v vaši skupnosti in ali ste kot direktorji muzejev in predstavniki občin pripravljeni zanje odpreti vrata svojih zbirk, tudi če rezultata ne morete vnaprej nadzorovati?