Vatikan je zasnoval razstavno serijo, ki v času hitrega vzpona umetne inteligence slavi »temeljno človeško« ustvarjalnost. Skupaj prinaša več kot 100 umetnikov, med njimi Arthurja Jafo, Jeremyja Freya in Mono Hatoum. Za slovenske muzeje je zanimiva predvsem kot vzorec, kako lahko institucije o umetni inteligenci razmišljajo prek razstav.
Catholic Universities Art Triennale, skrajšano ArtCut, poteka v sedmih sočasnih mednarodnih razstavah. Poudarek je na empatiji in samorefleksiji kot glavnih gonilih napredka človeštva, ne na tehnološkem napredku.
Prvo izdajo povezuje skupni naslov Exercises in Empathy. Navezuje se na prejšnjo enciklikó papeža Leona XIV. o varovanju človeškega stanja pred zmožnostmi umetne inteligence za manipulacijo in zablodno vsemogočnost.
Razstave v sedmih katoliških univerzah je naročil kardinal Tolentino de Mendonça, prefekt Dikasterija za kulturo in izobraževanje Svetega sedeža. Univerze so v Braziliji, Čilu, Kolumbiji, Italiji, Portugalski, Angoli in Združenih državah.
Trienale se neposredno odziva na papeževo trditev, da sistemi umetne inteligence »ne razumejo, kaj ustvarjajo, saj jim manjka afektivna, odnosna in duhovna perspektiva, skozi katero človeška bitja rastejo v modrosti«.
V tem okviru se vsaka razstava posveča izbranim značilnim razsežnostim človeškosti, tako telesnim kot intelektualnim.
Med omenjenimi deli so:
Fotografije je prispeval João Porfírio, z dovoljenjem trienala Catholic Universities Art Triennale in Portugalske katoliške univerze v Lisboni.
Slovenski muzeji bi lahko iz tega primera povzeli nekaj zamisli. To so mnenja, ne dejstva o obstoječih programih.
Če bi vaša ustanova pripravila razstavo o človeški ustvarjalnosti v času umetne inteligence, katero »temeljno človeško« razsežnost bi postavili v središče in s katerimi partnerji bi jo uresničili?